petek, 25. december 2009

Od nekod je pricurljala resnica

V mirni decembrski noči sem se vsedel k staremu kaminu in zavekal, prvič v življenju sem se pokesal notranje resnice, ki je bila zame sveta in mi je govorila, kaj naj storim in kaj je prav. Vendar pa takrat še nisem vedel, da je ta resnica lahko lažniva in da mi jo lahko narekuje nekdo drug, ki ni jaz sam.
Šel sem skozi mnogo gorja, skozi veliko bitk, vojn, doživel sem veliko porazov. Mislil sem, da sem izkusil skorajda vse, kar je možno izkusiti. Vendar to kar doživljam sedaj ob tem ognju ni niti približno to do koder sem prišel. Kar na enkrat sem se postavil na pot brez konca. Znašel sem se nekje na sredini in se izgubil. Izgubil sem se na lastni poti, na poti iskanja resnice. Kdo bi si mislil, da bo tako težko?
Moja mama, starši, sorodniki, ves svet mi je govoril kako je, ko se izgubiš in se znova najdeš, vendar spomini in nasveti niso pomagali kaj dosti. Bil sem enostavno izgubljen. Hodil sem po poti, ki se je črtala pred mojimi nogami, stopical sem preko tolmunov življenja, potem pa kar na enkrat zašel. Zašel sem iz svoje nevsakdanje poti, s poti, ki ni bila enaka niti eni drugi, niti eni. Bila je to samo moja pot, tako, da sem lahko našel stezico, ki je vodila iz nje k meni samemu čisto sam, brez vseh pomočnikov. Čisto nihče mi ni mogel pomagati, čisto nihče me ni mogel usmeriti k meni samemu. Le jaz sem bil tisti, ki me je lahko usmeril k meni samemu.
In naposled je napočil trenutek resnice, ko sem gol, čisto gol stal pred resnico, pred tisto neizbežno usodo, ki je trkala na duri moje duše, na duri mojega dušnega poslanstva. Takrat sem se predal in nehal govoriti, da vem kdo in kaj sem. Kesal sem se sebe. Prenehal sem govoriti, da poznam pot, ki je bila na začetku poti tako jasna. Prepustil sem se, zaplaval sem s tokom in se prenehal utapljati v svoji lastni resnici, ki je izvirala iz moje glave. Preprosto sem se prepustil in začel slediti tistemu notranjemu glasu, ki me je že od nekdaj vodil v smeri, kamor je bilo potrebno, pa čeprav ga včasih niti nisem slišal, dostikrat sem mu le sledil v smeri v kateri me je vodil.
Hvala ti notranji glas, hvala ti glas moje resnice. Končno sem spoznal resnico, ki je bila ves čas v meni, znotraj mene, tista resnica, ki je kar izbijala iz mene in me usmerjala prosti sebi. Končno sem zadihal v vsej svoji veličini in začel slediti in sledil bom kakor dolgo bom živ, kajti to kar sem spoznal na poti, ki ji sledim je tisto ta pravo, prava in resnična predanost življenju. Hvala ti Bog, da mi dovoliš, da lahko živim.

Mawlana Jalal ad-Din Rumi

nedelja, 6. december 2009

Draga moja bitja miru!

Z vami sem jaz Sananda. Prinašam vam veselo novico, ki bo v mnogih izmed vas zbudila žar lepote. Najprej vedite, da so moje misli vedno z vami, da bdim na vas in vas spoštujem z vsem svojim srcem. Nikoli si ne bi mogel misliti, kako daleč ste prišli v svojem napredku v tako kratkem času. Iz vas sije luč, iz vas sije ljubezen, iz vas sije resnica. Zelo sem ponosen, da sem lahko del vašega božjega poslanstva. Vsaka misel, ki jo ustvarjate, budi v vašem telesu nove frekvence in atome ljubezni, kot ste si to že predstavljali pred nekaj časa.
Bravo! Zelo sem ponosen na vse to, kar se dogaja z vami. Pokazali ste, da ste kos sveti preobrazbi. Vse kar se zbudi znotraj vas je čista ljubezen, s katero svetite na svet in njegove prebivalce. Bravo!
Kar vam imam za povedati je to… Vedite, da ste od sedaj naprej v božjem klubu svetlečih bitij in da je skozi vas začela svetiti prava božja ljubezen. Z njo lahko pomagate komurkoli videti im vedeti karkoli, kar je pač potrebno videti in vedeti. Z vsako svojo mislijo budite v ljudeh ogenj in žar večne ljubezni, ki prihaja iz višjih sfer zavedanja. Ponosni ste lahko na to, kar se je zgodilo z vami, ponosni ste lahko na sveto preobrazbo, ki ste ji bili kos.
Vaša luč bo od slej naprej svetila in svetila. Z njo se bodo lahko okopali vsi tisti, ki si bodo to želeli. In bo jih veliko, zelo veliko, kajti delali ste trdo za to kar ste in kar postajate. In postajate luč in ljubezen, ki jo svet tako žejno potrebuje.
Ta poslanica miru vam je izročena z najvišjim spoštovanjem in ljubeznijo, ki odzvanja v vašem srcu. Izročam vam jo jaz, lord Sananda. Naj bo Bog z vami