Izsek iz pisma

Kakor odzgoraj tako odspodaj je rekel nek moj prijatelj, ko sem se poslavljal iz tega sveta. Prav bi prišla vsaka njegova beseda takrat, ko sem to najbolj potreboval. Nisem razumel o čem govori, a bilo je mikavno in tolažeče zame tistikrat. Vsakokrat, ko me je v ramo zabodla nečakinja s svojim predirljivim pogledom se mi je zavrtelo v glavi. Bil sem in stopal sem povsod samo ne tam, koder sem si želel. Hodil sem in hodil po vseh tistih zadirčnih prostorih, ki niso nudili nobene tolažbe in upanja, samo, da sem lahko prišel do požirka zraka, ki sem ga tako zelo potreboval. Ni mi bilo sojeno hoditi po stezicah, kjer so hodili vsi ostali, nisem se želel potikati po beznicah, po katerih so se potikali oni.
Vsakokrat, ko sem odšel tako daleč kot sem mislil, da sem sposoben iti sem zablodil v tisti svoji resnici, ki me je vedno vodila stran od sebe samega. Enostavno se nisem vedel iti življenja. Bil sem razočaran fant, poln hrepenenja in teme in nisem videl izhoda iz nje. Bilo me je strah. Tako zelo strah, da sem prenehal hoditi in sem se počepnil v brezno prikazni, ki so mi od takrat naprej diktirale tempo moje hoje. Ni mi bilo lahko, ni mi bilo lahko hoditi po poteh, kjer sem si želel hoditi, a si nisem upal. Bil sem razočaran nad porcijo resnice, ki sem jo dobil, kajti dobil sem res tisto, kar sem kupil od drugih in to ni bilo veselo. Bilo je žalostno in boleče, trepeče. Pomenilo mi je začetek iskanja samega sebe in resnice, ki sem jo naposled le našel. Tisto pravo, neizkrivljeno resnico, ki je v meni prebudila plamen večnega iskalca in me je vedno tolažila s primernimi besedami. Odvzemala in hkrati nalagala mi je breme. Postal sem otrok, brez bremen, ki sem si jih potem zaradi zunanjih vplivov spet naložil na rame. Tako sem se ponovno zapletel v krog svete resnice in sedaj sem tu, med iskalci in iščem, iščem sebe in svojo resnico. Prav je tako, kajti moja zgodba je samo moja zgodba in moja resnica je samo moja resnica. Naposled sem se odločil za sebe in za svojo resnico.
Dragi Bog ljubim te in vsak trenutek moje hoje po tem svetu sem bolj močan, bolj čisto vidim in resnica mi je vedno bolj znana. Odločil sem se, da ne bom več hodil po poteh koder me je nosila jutranja sapica in vonj po viskiju. Od sedaj naprej sem sam svoj in hodim v tisto smer koder si želim. Ne zanima me več. Ne zanimajo me vaše razprtije. Jaz sem jaz in sem ta, ki sem. Ne zanimate me več…. In ne pozabite, da je moja pot samo moja, samo moja.

Pozdravljeni bodite prijatelj, Mawlana Jalal ad-Din Rumi