Srečanje z božanskim je kot cvet, je kot rožica. V njegovi bližini se čas zaustavi in lahko pogledamo v trenutek, kjer je sreča, čistost, radost, veselje. Toplina, ki nas navdaja ob tem je božanska pojavnost neraziskanega področja, sveta. Z milino, ki nam jo daje na razpolago, se nas dotika v takšni radosti, da začutimo ob njej naše bistvo, našo ljubezen do nas samih.
Navdaja nas z upanjem v neskončnost vsega, kar se zgodi in v neskončnost neraziskanega. S svojo pojavnostjo odhaja in prihaja v našo bližino.
Tiho ,tiho in glasno. Vse je to del njega, vsemogočnega bitja, vsega kar je. S svojo pojavnostjo nam govori in šepeta hkrati, da se naj ne bojimo novih izkušenj in da naj potrpimo karkoli že pride v našo smer, na našo pot, da naj smo ponižni in prisotni, prisotni na tej božanski pokrajini kjer raste božansko, kjer raste življenje, življenje in svoboda. Govori nam, da naj zaupamo in naj smo ponižni do svojega bližnjega, do svojih korenin, kajti v vseh od nas so iste in enake korenine božanskega.
Z besedami se ne da opisati radosti, ki se nahaja v naših srcih, v srcih božanskega, božanskih korenin. In vsi jo imamo znotraj sebe, čisto vsi. Božanska entiteta je znotraj nas vseh in vsakega posamezno. In vedno bo z nami ostala, kajti mi smo del nje in ona je del nas.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.