Brezpogojna ljubezen je svetost svetosti

Nocoj prihajam skozi jaz, Kralj Salomon. Vedite draga moja bitja iz druge realnosti, da so moje misli vedno, čisto vedno z vami in da v njih vnašam vsako sekundo obstoja neskončen mir, ki pa ga vsak od vas zaznava na drugačen način in na drugi ravni. Stvar je sicer malo komplicirana in jo je včasih težko pojasniti z besedami dvojnosti, vendar bom poizkušal.
Vidite, to je tako, kot če bi hodili po poljani polni cvetic in bi utrgali eno, tisto, ki vam je namenjena. Takrat bi iz vas privrelo popolno sočutje do vsega sveta in vse kar bi se zgodilo je, da bi se vprašali, če je to res vredno, namreč, da uničite to lepoto, to ljubezen s katero nas je obdaril Bog, ko nas je poslal v ta prečudoviti svet, ki ga lahko občudujemo s svojimi petimi čuti.
Veste dragi moji, ni vedno vse tako enostavno kot se zdi. Včasih je potrebno stvar pogledati iz pravega zornega kota in se pogrezniti še globlje v zaznavo tistega kar sprejemamo in prava resnica se nam razkrije šele takrat. V duhu se vedno čuti tisti pravi občutek kaj se dogaja v prostoru, z njim in okoli nas samih, le prisluhniti je potrebno.
Ko sem se še sprehajal po Zemeljski površini je bilo življenje sveta pravica vsakega živega bitja, ceste, kamna. Ljudje so občudovali svet in njegovo lepoto in ni bilo vojn ter sovraštva. Vsak je preprosto cenil to kar ima in bil zadovoljen, ne, presrečen s tem kar ga obkroža. Takrat je resnica zvenela kot resnica. Vse kar nas je obdajalo je bila resnica in božja ljubezen. Takrat se nismo obsojali zaradi tega kar smo in kakšni smo. Vedeli smo, da smo enaki in da je ravno raznovrstnost enakosti pravica, ki sodi v kontekst življenja. Resnica je bila, da smo se cenili in spoštovali iz najglobljega bistva naše duše.
Vsak na tej dragi Zemlji ima svobodno voljo kako bo živel svoje življenje. V ničemer niste enaki in hkrati ste enaki v vsem. Božja volje je bila in je takšna, saj ste bili takšni ustvarjeni. Vsak plod pripada svojemu drevesu na način kot to najbolj ve in zna in ko pride čas, ga zapusti. Na enak način si ga tudi lasti drevo in ko je čas ga izpusti. Brezpogojno in brez odlašanja. Enostavno oba vesta, da je čas za ločitev in za nekaj novega kar sledi.
Resnica je, da oba vesta za pot kako to storiti in ko je trenutek to tudi storita. Brez odlašanja in brez vseh pogojev to tudi speljeta na najprimernejši in najmanj boleč način za oba. Vse se dogaja v naravnem ritmu in času. Čisto tiho, brez vsega rompompoma in s pohlevnostjo. Ponižnost, ki spremlja ta proces je tista, ki obema omogoča nadaljnjo rast v želeni smeri, v smeri, ki si jo izbereta vsak sam. Brez vse preteklosti, brez vse prihodnosti, živita le v trenutku 'tu in zdaj' in gresta kamor ju življenje pač odnese. Svobodno se potikata in raziskujeta življenje…
Tudi človeško življenje in vsi odnosi v njem so takšni, če si to dopustimo. Tudi tukaj napoči trenutek prihoda in odhoda. Vse se dogaja po določenem redu in v določenem času. Dragi moji, ni se potrebno obremenjevati s tem kako in kaj bodo ali so drugi, važna je samo vaša resnica. Vaša lastna resnica. Sploh ni važna ne preteklost, ne prihodnost. Važen je le trenutek 'tu in zdaj'. Važno je živeti življenje v sedanjosti, v tem trenutku, ki sedaj je in mineva.
Draga moja bitja iz druge resničnosti, ni se vam potrebno naprezati. Vse bo dobro. Vprašajte se le, ko zadonijo zvonovi časa, kaj je pomembno za vas same, kajti bolj ljubite bolj ste ljubljeni.
Resnica je, da ste nedolžni v svojem bistvu, oukvirja vas le resničnost, ki se vam vsiljuje. Vse kar je pristno in lepo je vredno čiste brezpogojne ljubezni in svet v katerem živite to je. Ta svet, ki mu pravite Zemlja, je čista čudovitost in lepota in prav je, da živite na njem v smislu brezpogojne harmonije.
Daje vam hrano, daje vam prostor za živeti in sedaj počasi prihaja čas, da zapustite tiste predele svetega planeta, ki so opustošeni in prepojeni s krvjo in greste svoj pot. Miselni vzorci, ki so vas pripeljali do uničevalnega razmišljanja so preživeti in čas je, da se rodi nekaj novega. Hkrati pa tudi že prihaja čas, da v brezpogojnem odnosu izpustite preteklost in greste naprej.
Na Zemlji je dovolj prostora za vse ljudi, imate dovolj hrane. Ni vam potrebno vztrajati in uničevati še naprej svet, ki vas je s svojo svetostjo napajal do sedaj. Čas je, da greste naprej in začnete razvijati tehnologije za nav zagon življenja v sočutju in ljubezni, planetu pa pustite, da se razvija v svojo smer. Vendar tega ne more storiti, če ne odidete brezpogojno.
Z brezpogojnim mislim, da mu daste dihati na njegov lasten način, da se razvija po svoji lastni poti, kot je to že počel v preteklosti, ko še ni bilo izkoriščanja in okoriščanja se z njim. Pojdite torej in pustite mu, da gre svojo pot, da razvija svoja gorovja, svoja bogastva, svojo vegetacijo.

Jaz sem Salomon, kralj